Pomembnost izbire pravilne delovne in zaščitne obutve

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za leto 2017 so poškodbe prstov in stopal predstavljale okoli 10 % vseh poškodb pri delu. Dejstvo je, da bi večino teh poškodb lahko preprečili že z uporabo primerne delovne obutve.

Poleg tega, da je delovna oziroma zaščitna obutev povezana z možnostjo nastanka poškodb pri delu, vpliva tudi na nastanek bolezni. Delavci preživijo v obutvi praktično cel delovnik in nepravilno izbrana delovna obutev lahko zelo negativno vpliva na njihovo splošno počutje. Zavedati se moramo, da se prek stopal vsi udarci pri hoji prenašajo neposredno na hrbtenico in da zato nepravilna obutev lahko pusti posledice tudi na njej.

Najpogostejše poškodbe stopal, ki nastanejo kot posledica nezgod pri delu:

• zdrobitve in zlomi kosti ter izguba prstov so najpogostejši v gradbeništvu, nezanemarljiv delež pa se jih pripeti tudi v gozdarski dejavnosti;

• ureznine in raztrganine so pogoste pri delavcih, ki delajo z motornimi žagami;

• prebodi in vbodnine se najpogosteje pojavljajo v gradbeništvu in v drugih dejavnostih, kjer so delavci izpostavljeni tveganjem, da lahko stopijo na ostre, koničaste predmete;

• opekline in kontaminacije so pogoste pri delih, kjer so prisotne staljene kovine ali kemikalije;

• izvini in izpahi so pogosti v vseh dejavnostih in so največkrat posledica nepravilne izbire obutve.

Primerna delovna oziroma zaščitna obutev nudi visok nivo zaščite pred zgoraj naštetimi poškodbami.

Pred prebodi in vbodninami bo ustrezno zaščito nudila obutev s podplatnim vložkom, odpornim proti prebodu.

Prste bo zaščitila obutev z zaščitno kapico.

Pred urezninami z motorno žago pa bo delavce zavarovala ustrezna gozdarska obutev, ki mora ustrezati standardu EN ISO 17249.

Pogosto se premalo pozornosti namenja obutvi pri delu, kjer delavci opravljajo pretežno stoječe delo in ne obstajajo mehanske nevarnosti, ki bi lahko neposredno poškodovale delavca. Delodajalci namreč pozabljajo na to, da so pri pretežno stoječem delu obremenitve nog zelo velike, kar se posledično odraža v večji utrujenosti zaposlenih. Posledično to pomeni njihovo nižjo produktivnost. Poleg tega se, kot že omenjeno, sila s stopal oziroma nog prenaša na hrbtenico, kar posledično lahko pomeni tudi nastanek kroničnih zdravstvenih težav in povečano število bolniških odsotnosti.

Primož Obolnar, dipl. var. inž.

Tehnična podpora kupcem Zavas